NASPLOŠNO O ČAJU

Pravi čaj izhaja iz Kitajske ali Indije, poznali pa so ga že pred 5 tisočletji. V Evropo je prišel šele v 17. stoletju in je bil sprva dostopen izključno dvoru in aristokraciji. V drugi polovici 17. stoletja se je pravi čaj prvič pojavil v kavarnah, kmalu zatem pa je pitje čaja postalo sestavni del družabnega življenja.

Osnova za vse vrste pravih čajev so vršički in lističi čajnega grmička. Dejavniki, ki vplivajo na kakovost in vrsto pravih čajev, so podnebje, lega in nadmorska višina, talna sestava in način predelave. Ravno slednja je odločilna pri pridobivalnju bodisi zelenega ali črnega čaja. Črni čaj pridobimo tako, da lističe čajevca izpostavimo procesu fermentacije (oksidacije s pomočjo encimov, ki se izločijo iz lističev).

Predvsem zdrav je zeleni čaj, ki je zaradi naravnih antioksidacijskih lastnosti skoraj neprecenljiv. Boljša kot je namreč naša antioksidacijska obramba, manj je možnosti za poškodbe celic s prostimi radikali in s tem tudi za bolezni in prezgodnje staranje.

Zanimivo je, da zeleni čaj daje poživljajoč občutek, vendar pa kofein, ki ga vsebuje, deluje drugače kot tisti v kavi. Pozitivni učinki so namreč opazni v boljši prekrvavitvi možganov in povečani izmenjavi možganske tekočine, ki neposredno vpliva na možgane in centralni živčni sistem. Zelo pomaga pri koncentraciji in reakcijskih sposobnostih.

Po stari budistični filozofiji yinga in yanga zeleni čaj prištevajo med hrano z yin delovanjem, kar pomeni, da organizem ohlaja. Pitje zelenega čaja priporočajo po hrani, ki je bila preveč "vroča" (močno začinjena ali močno zapečena) ali kadar se počutimo izsušeni (dehidrirani) - v hudi poletni vročini ali po intenzivnejši telesni vadbi.